"When a horse greets you with a nicker and regards you with a large and liquid eye, the question of where you want to be has been answered."
Author Unknown
sreda, 17. februar 2010
torek, 19. maj 2009
Življenje
Ovce so na pašniku, ko se s sestro peljeva po cestici do štalce. Ko opazijo, da jim je avto znan, stečejo proti boksom. Prvi v vrsti je seveda mali Jakec, ki ve, da ko pridemo, bo dobil mleko. Pričaka me pri vratih in ko jih odprem, se zaleti vame in se z glavico zaletava tako dolgo, dokler mu ne ponudim stekleničke z svežim mlekom. Ko poje se odpravim pogledat najnovejšo mamo ovco in jagenjčka, ki sta največji razlog, da sem prišla. Vidim mamo ovco, ki je ležala na tleh, okrog pa veselo skakljajo mali kozlički, njihove mame in seveda največji kozel Jakob, pujsi pa se derejo, češ, hrana! Odprem vrata ograje in se odpravim naravnost k ovci. Pred njeno glavo zagledam jagenjčka, ki je ležal nemočno na tleh. Videla sem le zadnje nogice, ki so me spominjale na žabo, vsaka v svojo stran. Telešček je tako suh. Počepnem zraven in pogledam če je mali sploh še živ. Mamo ovco vidno skrbi za njenega malega in tudi reagira temu primerno. Nežno se oglaša, brani svojega mladička in komaj ji uspem dopovedati, da mu bom pomagala, ne škodila. Malčka primem, go poskušam postaviti na nogice ampak so prešibke da bi ga zdržale, zato v hipu pade nazaj na tla. V prsnem košu me stisne. Primem ga z obema rokama in ga poskusim odnesti proti vimenom, da bo lahko pil. Ovca pa je zmedena, vedno se mi izmika, tudi poskuša me odgnati s tem, da se zaleti vame. Končno se tako umiri, da ga lahko dam zraven. Poskušam mu v usta dati sesek ampak ne uspešno, kajti mali se vedno znova zgrudi na tla, saj nima dovolj moči,da bi se obdržal na nogicah. V grlu se mi naredi cmok, začne me skrbeti nočem da bi poginil, nočem da bi obupal nad življenjem. Poskusim še enkrat a zgodi se isto. Iz obupa zašepetam » Ne, ne delaj mi tega, ne boš umrl, ne, ne boš!« Sem na robu solz in že ga imam neskončno rada, čeprav ga držim prvič v rokah šele nekaj minut. Poskusim še tretjič odločena, da bo jedel, pa če me pobere, če sem že tukaj, bom to naredila, pa naj bo karkoli. Kamen se mi odvali od srca, ko končno uspe in začne jesti. Slišim kako mljacka za mlekom, ampak ne premore toliko moči, da bi pomigal z repkom, le rahlo se mu trese. Mam ga gleda, in zraven joka, očitno jo skrbi, kaj bo z njenim malim. Začnem ji govorit, da bo vse v redu, ter jo pobožam po glavi. Ko ga držim par minut se mama premakne in odločim se da ga pustim malo pri miru. Mama ga prevoha, pregleda če je v redu, mali pa nepremično leži. Kmalu se uspe na svoje nogice pobrati sam. Presrečna sem ker vidim, da se mu je uspelo samemu prebiti do maminega mleka. Odidem stran ven iz ograde pisane druščine se ozrem in vidim da mali še vedno je in zadovoljna sem. V tem času se mali siroti Jakcu uspe zrinit skozi hordo ovc, ki si me obkrožale do mene, tak oda sem ga morala prečohati in ko sem se še zadnjič ozrla proti nebogljenčku, je zopet ležal z nogicami razprtimi kakor žaba. Ampak, kaj pa naj naredim? Če je dovolj močen bo preživel, če ni ne bo. Tega ne moremo nadzorovati mi. Tako je življenje. Kruto in nepravično. Vse je odvisno od njega. Odidem proti avtu in vidim Jakca kako stoji za vrati in me otožno gleda. Pomaham mu v slovo in zopet me stisne, ko me začne klicati z svojimi žalostnimi kriki. Obrnem se stran in grem težkega srca nazaj v avto, tako kot vsakič preteklih nekaj tednov, odkar se je skotil Jakec, saj je prekleto navezan na nas, ker ga je mama zavrnila že takoj ob rojstvu. On je bil dovolj močen in pogumen, da je preživel, si našel družbo pri drugih ovcah, torej, zakaj nebi bil tudi novorojenček?
sobota, 18. oktober 2008
friendship...
nedelja, 7. september 2008
torek, 8. julij 2008
Lum in Bebi
agi tekma KD Agility- Ilirija
Čao,
Evo, pa je šla čez "naša" tekma. Torej tekma, ki jo je organiziral naš klub Agility Ilirija.
Na poligonu KD Ljubljana smo morali biti ob 7.30 zjutraj, da mos porihtali še zadnje stvari za začetek.
Ker se mi ne da preveč pisat, bom samo pvoedala o najinih tekih.
Agilit tek je bil, no ja, tako-tako. Predvsem sem pazila cono na palisadi, da jo je naredila kot je treba. Na gugalnici je skroaj pdal dol oz. se je lovila in sem mislila, da je sodnik sodil 5 KT za cono na gugalnici ampak ni. Vhod v slalom se mi je zdel zelo grd, ampak ga je moja beyba ujela!!!Tega sem bila najbolj vesela!Potem je bila pa na mostu tako hitra( sem ful laufala pred njo na mostu in se ni mogla čsit ustavit na coni) in me je con ful presenetila, pa tisti trenutek nisem vedela kaj naj naredim- ali naj jo dam nazaj na cono ali naj grem naprej, ob tem pa sem pozabila menjavo naredit, tako da sva se malo lovile na tistem delu(in tam sva izgubile OGROMNO časa), ampak vseeno sva imele samo 5 kt na koncu, ker je eno palico podrla.
Agility
Potem sva šle laufat kot predtekmavlke še agility v 2-ko. Pa je šlo kar vredu no. Sicer je kar veliko podrla(ene 4 palice)-Mancaj e rekla, da sem bila kriva jaz, ker sem ji premalo zaupala, da ne bo šla na svojo oviro in sem jo preveč klicala, potem pa je tačke spuščala. Pa vredu. Sej rabiva še en pogoj :] Najbolj me je presenetil slalom...Vhod je zadela odlično ampak potem je pa kar zadnji 2 palici spustila! Men nič jasno seveda...Greva še enkrat in je isto naredila spet! Madonca, potem mi je bilo pa še manj jasno...Nikoli tega ne dela...No kot pravijo, v tretje gre rado, potem pa je naredila lepo. Potem sem bila zmedena čist in je nisem pohvalila ko ga je lepo naredila. Ampak bo že :] Ostalo je bilo vredu, razen tega, da mi ni ratalo menjave narediti in sva imele še eno izogibanje. Pa sem bila vseeno zadovoljna no. :] Žal posnetka ni.
No zadnji tek je bil pa skoraj do konca lep xD Hopi so bili tako skupaj in pa ravna linija, to je pomenilo, da sem mogla fuuuuuul laufat :D Pari določenem hou sem jo klicala in premalo upočasnila, tako da je šla na napačnega. (seveda sem potem slišala Dašo: "Stooooooooooj!!!!", pa je bilo že prepozno. Hihi :] ) Pa včasih (sploh pri tunelih) ime tisto svojo odločitev " tale luknja je pa zih taprava" -no v tem primeru je bil hop in se sploh ne zmeni za moje klice in samo laufa tja, ker je prepričana da bo prav. Ampak nič za to :] I still love her :][:
Jumping
Slikice bodo, ko jih dobim :]
Uživiteeee
Evo, pa je šla čez "naša" tekma. Torej tekma, ki jo je organiziral naš klub Agility Ilirija.
Na poligonu KD Ljubljana smo morali biti ob 7.30 zjutraj, da mos porihtali še zadnje stvari za začetek.
Ker se mi ne da preveč pisat, bom samo pvoedala o najinih tekih.
Agilit tek je bil, no ja, tako-tako. Predvsem sem pazila cono na palisadi, da jo je naredila kot je treba. Na gugalnici je skroaj pdal dol oz. se je lovila in sem mislila, da je sodnik sodil 5 KT za cono na gugalnici ampak ni. Vhod v slalom se mi je zdel zelo grd, ampak ga je moja beyba ujela!!!Tega sem bila najbolj vesela!Potem je bila pa na mostu tako hitra( sem ful laufala pred njo na mostu in se ni mogla čsit ustavit na coni) in me je con ful presenetila, pa tisti trenutek nisem vedela kaj naj naredim- ali naj jo dam nazaj na cono ali naj grem naprej, ob tem pa sem pozabila menjavo naredit, tako da sva se malo lovile na tistem delu(in tam sva izgubile OGROMNO časa), ampak vseeno sva imele samo 5 kt na koncu, ker je eno palico podrla.
Agility
Potem sva šle laufat kot predtekmavlke še agility v 2-ko. Pa je šlo kar vredu no. Sicer je kar veliko podrla(ene 4 palice)-Mancaj e rekla, da sem bila kriva jaz, ker sem ji premalo zaupala, da ne bo šla na svojo oviro in sem jo preveč klicala, potem pa je tačke spuščala. Pa vredu. Sej rabiva še en pogoj :] Najbolj me je presenetil slalom...Vhod je zadela odlično ampak potem je pa kar zadnji 2 palici spustila! Men nič jasno seveda...Greva še enkrat in je isto naredila spet! Madonca, potem mi je bilo pa še manj jasno...Nikoli tega ne dela...No kot pravijo, v tretje gre rado, potem pa je naredila lepo. Potem sem bila zmedena čist in je nisem pohvalila ko ga je lepo naredila. Ampak bo že :] Ostalo je bilo vredu, razen tega, da mi ni ratalo menjave narediti in sva imele še eno izogibanje. Pa sem bila vseeno zadovoljna no. :] Žal posnetka ni.
No zadnji tek je bil pa skoraj do konca lep xD Hopi so bili tako skupaj in pa ravna linija, to je pomenilo, da sem mogla fuuuuuul laufat :D Pari določenem hou sem jo klicala in premalo upočasnila, tako da je šla na napačnega. (seveda sem potem slišala Dašo: "Stooooooooooj!!!!", pa je bilo že prepozno. Hihi :] ) Pa včasih (sploh pri tunelih) ime tisto svojo odločitev " tale luknja je pa zih taprava" -no v tem primeru je bil hop in se sploh ne zmeni za moje klice in samo laufa tja, ker je prepričana da bo prav. Ampak nič za to :] I still love her :][:
Jumping
Slikice bodo, ko jih dobim :]
Uživiteeee
sreda, 2. julij 2008
Naročite se na:
Objave (Atom)